Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska in naravovarstvena šola
NASLOV:
- Ižanska cesta 10, 1000 Ljubljana
SPLETNA STRAN:
KONTAKT:
- Tanja Kek
- 01 28 07 605
- tanja.kek@bic-lj.si
Zaposleni se trudijo dijakom ponuditi kar se da prijetno in varno okolje, veliko znanja, optimalne pogoje za delo v dobro opremljenih laboratorijih in posebej za šolo značilne aktivnosti, ki popestrijo običajne šolske tedne. Strokovno znanje je na živilskem in naravovarstvenem področju izredno pomembno in sledi razvoju stroke v svetu in doma. Na vseh področjih živilstva in naravovarstva je zajeta tudi biotehnološka in ekološka osveščenost, kar pomeni usmerjanje k takemu raziskovanju in razvoju načinov pridobivanja, predelave, transporta in porabe živil, ki bodo v prihodnosti čim manj obremenili okolje. Varovanje okolja in zdrava prehrana pomembno vplivata na zdravje in počutje ljudi. Pomembno je, da so živila kakovostna in zdravstveno neoporečna. Skrb za pitno vodo in čist zrak pa je na prvem mestu. Kakšna je pot do doseganja cilja in kako doseči ta cilj, se dijaki naučijo v šolskih programih.
Poleg strokovnega znanja je zelo pomembna tudi vzgoja, zato ji je namenjena posebna pozornost. Dejavnosti, ki bogatijo mlade in prispevajo k osebnostni rasti, so različni projekti, katerih izvajanje poteka v slovenskem in evropskem prostoru. Šola se tako vse bolj odpira moderni Evropi.
Predstavitev programov
Naravovarstveni tehnik
Naravovarstveni tehnik je program srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Program je zasnovan tako, da zavzema vso širino, ki jo ponuja varovanje narave.
Dijaki v programu naravovarstveni tehnik/tehnica na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, tudi v novi, leseni in skoraj nič-energijski šolski stavbi EkoHiši BIC Ljubljana, kjer je med drugimi na voljo tudi tehnična učilnica s stroji za obdelavo lesa ter prostorom za izvajanje fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških analiz prsti, vode in zraka.
Program lahko delimo na štiri dele. Prvi del je namenjen ekosistemom in varovanju narave. V drugem delu dijaki skozi mikrobiološke, fizikalne in kemijske analize ugotovijo dejansko stanje prsti, vode in zraka. Tretji sklop je namenjen obnovljivim virom energije, gospodarjenju z organskimi odpadki ter čiščenju odpadnih voda. Četrti sklop je posvečen vodenju v naravi.
Program popestrijo tabori. Z izjemo prvega letnika, ko se dijaki udeležijo spoznavnega tabora, so v ostalih letnikih tabori strokovni, kjer dijaki skozi večdnevne aktivnosti v naravi podkrepijo svoje teoretično znanje. Dijaki 4. letnika se udeležijo matematičnega tabora, kjer utrjujejo snov poklicne mature.
Vključeni so v program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje na Finsko, Portugalsko, Hrvaško ter v Srbijo.
Dijaki skrbijo tudi za šolski ekovrt, kjer se priučijo permakulturnega vrtnarjenja in obrezovanja sadnega drevja. V okviru biološkega krožka skrbijo za živali, ki prebivajo v biološki učilnici.
Udeležujejo se različnih tekmovanj. Na tekmovanju Moje podjetje ustanovijo dijaško podjetje, na srečanju Mladi raziskovalci Slovenije sodelujejo z raziskovalnimi nalogami.
![20160526_121519[1]](https://slovenskesrednjesole.si/wp-content/uploads/2021/01/20160526_1215191-300x169.jpg)
EkoHiša
Živilsko-prehranski tehnik
Dijaki v programu živilsko-prehranski tehnik/tehnica na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, zlasti v živilsko-prehranskih podjetjih, šolskih laboratorijih ter šolski pekarski in slaščičarski delavnici.
Živilsko prehranski tehnik je poklic sodobnega in osveščenega preučevanja živil, analiziranja in nadzorovanja kakovosti živil od surovine do končnega izdelka. Dijak ob zaključku srednje šolskega programa obvlada smernice in novosti živilsko tehnoloških in prehranskih procesov ter zdravega načina prehranjevanja. Izbira primerna živila glede hranilne in energijske vrednosti ter pripravlja uravnotežene in zdrave jedilnike po predpisanih normativih. Pridobljeno znanje lahko uporabi pri razvoju inovativnih izdelkov na kmetijah, butičnih delavnicah in industriji ter jih ponudi tržišču. Gastronomsko predstavi tradicionalne in lokalne jedi in jih ponudi domačim in tujim potrošnikom.
Nadzoruje pripravo varne hrane od ˝vil do vilic˝ z upoštevanjem sistema HACCP in spodbujanjem trajnostnega razvoja. Svoje znanje lahko uporabi pri zahtevnejšem delu v živilski industriji in preverja kakovost živil s kemijskimi, mikrobiološkimi in senzoričnimi analizami od surovine do končnega izdelka. Seznani se tudi s sodobnimi biotehnološkimi postopki v živilstvu in z uvajanjem ekološko čiste tehnologije in skrbjo za čistejše okolje.
Dijaki si v drugi polovici štiriletnega izobraževanja izberejo najmanj enega izmed izbirnih strokovnih modulov, s katerim nadgradijo osnovno znanje. V vseh modulih se prepleta znanje strokovne teorije, praktičnega pouka, laboratorijskih vaj, ki jih dijaki opravljajo v šolskih laboratorijih in v obliki ogledov obratov živilske industrije v sklopu strokovnih ekskurzij.
V 2. in 3. letniku poteka 14-dnevno praktično usposabljanje pri delodajalcu. Šola skupaj z dijaki in delodajalci pripravi program praktičnega usposabljanja z delom. Dijaki si pridobijo znanje in spretnosti s strokovnimi moduli odprtega kurikula. Vsaj polovica ur je namenjena dodatnim strokovnim modulom, kjer si dijaki pridobijo ročne spretnosti pri laboratorijskem delu in tudi pri tehnoloških postopkih.
Program popestrijo tabori. Dvodnevni tabor v Zapotoku pri Igu je namenjen pripravi na maturo iz matematike in angleščine v 4. letniku.
Vključeni so v program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje na Finsko, Portugalsko, Španijo in na Hrvaško.
Pek
Pek je program srednjega poklicnega izobraževanja, ki traja tri leta in se zaključi z zaključnim izpitom.
Dijaki v programu pek/pekovka na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, predvsem v šolski pekarski delavnici in šolski trgovini Kruharije in Cukrnije, kjer se seznanijo s podobnimi situacijami, s katerimi se kasneje srečajo ob zaposlitvi.
V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcih pa praktično usposabljanje z delom.
Dijaki po končanem šolanju znajo rokovati z vsemi stroji, poznajo vse surovine in vedo, kdaj katero uporabiti. Poznajo vse tehnološke postopke in znajo izdelati ogromno vrst kruha in pekovskega peciva. Šolajo se za pomemben poklic, ki ima bogato tradicijo, vredno spoštovanja in nadaljevanja.
Dijaki so vključeni v program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje v Nemčijo, Francijo in na Finsko.
Udeležujejo se različnih tekmovanj, kot so tekmovanje Moje podjetje, kjer ustanovijo dijaško podjetje, tekmovanje Konzorcija biotehniških šol Slovenije, državno tekmovanje Gostinsko turističnega zbora Slovenije, tekmovanje v znanju angleškega jezika na državni in mednarodni ravni (Poliglot, Best in English), angleška bralna značka EPI Reading Badge in tekmovanje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja v znanju matematike.
Dijakom ponujamo strokovne ekskurzije v Gradec, Celovec, Čedad, Lignano, na Vrbsko jezero in Opičjo goro (pri Beljaku) ter strokovne oglede pekarn v podjetjih Spar Slovenija, Žito in Don Don.
Slaščičar
Slaščičar je program srednjega poklicnega izobraževanja, ki traja tri leta in se zaključi z zaključnim izpitom, kjer dijak/inja pri praktičnem delu s svojimi izdelki dokaže svoje znanje. Po končanem triletnem šolanju pridobijo naziv slaščičar/ka.
Dijaki v programu slaščičar/slaščičarka na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, zlasti v šolskih slaščičarskih delavnicah, ki jim omogočajo odlične izobraževalne pogoje tudi za pripravo izdelkov iz čokolade in individualno delo v slaščičarstvu. Naši učitelji praktičnega pouka imajo dolgoletne in bogate izkušnje na področju slaščičarstva, sledijo trendom in novostim v slaščičarstvu in so tudi avtorji uspešnih knjig s slaščičarskimi recepti.
V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcih pa praktično usposabljanje z delom. Program je namenjen dijakom za opravljanje poklica slaščičar v slaščičarnah, hotelih, kavarnah, obratih družbene prehrane, domovih za ostarele.
Slaščičar samostojno opravlja različna dela od priprave surovin za različne slaščice, vrste peciva in sladolede do končnega izdelka. Pripravlja različne vrste testa, ga oblikuje in peče. Oblikuje in krasi slaščice, pripravlja različne vrste sladoleda, marcipan, izdeluje kekse, izdelke iz čokolade, makrone, monoporcijske sladice in pralineje. Pripravlja želeje, pudinge, dela torte, rulade, kremne rezine in podobno. Dijaki, ki uspešno zaključijo 3 letni program, so usposobljeni za samostojno delo v katerikoli slaščičarni, saj znajo samostojno po receptu pripravitivse vrste sladic, sladoledov, pralinejev in dekoracij iz različnih materialov. Usposobljeni so tudi za kreiranje svojih sladic in sestavljanje receptov. Pri delu je izredno pomembno vzdrževanje osebne higiene, higiene prostorov in sredstev, ki jih uporablja, ter poznavanje higienskih predpisov in haccp sistema.
Delo obsega veliko ročnega dela, zato mora slaščičar imeti razvite ročne spretnosti, smisel za oblikovanje in občutek za estetiko. Po uspešno opravljenem izpitu lahko šolanje nadaljujejo v programu živilsko-prehranski tehnik PTI in pridobijo naziv živilsko prehranski tehnik/ca.
Dijaki so vključeni v program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje na Portugalsko, Finsko, v Francijo, Estonijo, Španijo ter na Nizozemsko. Med usposabljanjem so vključeni v delovni proces priznanih slaščičarn, oziroma v praktični pouk srednjih šol za poklic slaščičarja.
Udeležujejo se različnih tekmovanj, kot so državno tekmovanje Moje podjetje, kjer ustanovijo dijaško podjetje, tekmovanje Konzorcija biotehniških šol Slovenije, državno tekmovanje Gostinsko turističnega zbora Slovenije, mednarodni kongres slaščičarstva Interslast in Mednarodni kulinarični festival Kranjska Gora. Udeležujejo se tudi tekmovanj v znanju angleškega jezika na državni in mednarodni ravni (Poliglot, Best in English) in angleške bralne značke EPI Reading Badge.
Dijakom ponujamo strokovne ekskurzije v priznana podjetja kot so Don Don, Čokoladnica Zotter, Kraš, Čokoladnica Olimje, Mlinotest Peks.
V okviru naravoslovnih dni obiščejo ljubljanski živalski vrt, šolsko veterinarsko ambulanto BIC Ljubljana in vivaristični krožek na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in sodelujejo v čistilni akciji v okolici šole. V okviru kulturnih dni si ogledajo filmske predstave in spoznavajo mestno jedro Ljubljane. Redni pouk bogatijo športni dnevi s pestrim izborom športnih vsebin glede na letni čas izvedbe.
Dijakom so na voljo različne delavnice na temo varne rabe interneta, socialnega vključevanja, učenje učenja, trgovine z ljudmi, zdravstvene in spolne vzgoje, ločevanja odpadkov, nezavržene hrane in pasti energijskih pijač. Dijaki se predstavijo tudi na prireditvi Ljubljanska vinska pot, na festivalu Igraj se z mano in dogodkih četrtne skupnosti Rudnik.
Naši dijaki pridobivajo izkušnje tudi s sodelovanjem v različnih projektih, kot je projekt MIND+, kjer jim omogočamo prilagoditev pouka glede na njihove cilje in zmožnosti. Sodelujejo v projektu Rastem s knjigo, ki je namenjen spodbujanju branja, v projektu Specialni Zdravko, ki se osredotoča na zdravo prehrano otrok in mladostnikov. Zelo uspešni so tudi v projektu eTwinning. Živilska in naravovarstvena šola BIC Ljubljana je prejemnica Evropskega znaka kakovosti za projekt eTwinning Slovenia “I Feel Very European Today”.
V okviru prostovoljstva na BIC Ljubljana dijaki lahko postanejo prostovoljci. Sodelujejo pri šolskih proslavah in na različnih dogodkih – svetovni dan hrane, pustovanje, tematske razstave, svetovni dan Zemlje in novoletni bazar. Dijaki vsako leto gostijo tudi predstavnika ameriške ambasade.
Mesar
Mesar/ka je program srednjega poklicnega izobraževanja, ki traja tri leta in se zaključi z zaključnim izpitom. Dijaki v programu mesar spoznajo področja tehnologije mesa in mesnih izdelkov, varovanje okolja, pomen mesa in mesnih izdelkov v sodobni prehrani, osvojijo pa tudi ekonomski izračun za posamezne mesne izdelke.
Praktični pouk dijakov v programu mesar/ka poteka izven šole pri delodajalcih, s katerimi lahko starši sklenejo učno pogodbo neposredno ali pa z njimi šola sklene pogodbo o praktičnem izobraževanju. Mesar se lahko zaposli v klavnici, predelovalnici mesa ali mesnici. Odgovoren je za higieno in čistočo v celotni mesni proizvodnji, zato je njegovo delo tudi čiščenje in pospravljanje.
Mesar klavec izvaja v klavnici zakol klavnih živali, obdelavo trupov in notranjih organov, ohlajevanje in pripravo mesa za izdajo naročnikom. Mesar razsekovalec ter predelovalec mesa in mesnin razsekuje klavne polovice, izkoščuje meso in ga pripravi za predelavo, izdeluje mesne izdelke. Mesar predelovalec mesa in mesnin oblikuje meso v prodajne kose (konfekcionira), predpakira meso za samopostrežno prodajo in mesne izdelke ter izdeluje preproste mesne izdelke in polizdelke.
Dijaki so vključeni v program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje na Portugalsko in v Francijo.
Udeležujejo se različnih tekmovanj, kot so državno tekmovanje Moje podjetje, kjer ustanovijo dijaško podjetje, in Salamijada. Sodelujejo tudi na tekmovanjih v znanju angleškega jezika na državni in mednarodni ravni (Poliglot, Best in English) in pri angleški bralni znački EPI Reading Badge.
Pomočnik v biotehniki in oskrbi
Pomočnik v biotehniki in oskrbi je program nižjega poklicnega izobraževanja, ki traja dve leti in se zaključi z zaključnim izpitom. Program je namenjen učencem, ki jih zanima opravljanje srednje ali manj zahtevnih postopkov v proizvodnem procesu. To je program, s katerim učenci pridobijo osnovne kompetence, ki jim omogočajo lažjo pot za pridobitev zanimivega poklica.
Dijaki v programu pomočnik/pomočnica v biotehniki in oskrbi na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, zlasti v šolskih slaščičarskih in pekarskih delavnicah ter laboratorijih.
Dijaki se udeležujejo iger za dijake nižjega poklicnega izobraževanja v programu pomočnik v biotehniki in oskrbi.
Dijakom ponujamo strokovne ekskurzije, obiščejo Kras, Piran, Gradec, Vrbsko jezero in Opičjo goro pri Beljaku.
V okviru naravoslovnih dni obiščejo ljubljanski živalski vrt, šolsko veterinarsko ambulanto BIC Ljubljana in vivaristični krožek na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in sodelujejo v čistilni akciji v okolici šole. V okviru kulturnih dni si ogledajo filmske predstave in spoznavajo mestno jedro Ljubljane. Redni pouk bogatijo športni dnevi s pestrim izborom športnih vsebin glede na letni čas izvedbe.
Dijakom ponujamo različne delavnice na temo varne rabe interneta, socialnega vključevanja, učenje učenja, trgovine z ljudmi, zdravstvene in spolne vzgoje, ločevanja odpadkov, nezavržene hrane in pasti energijskih pijač.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med naravovarstvom in okoljevarstvom?
Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Okoljevarstveniki nadzorujejo ta del narave tako, da ostaja za človeka koristen in ga ne ogroža. Naravovarstveni tehnik se ukvarja z varovanjem rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.
Kje in na kakšen način poteka izobraževanje programa naravovarstveni tehniki pri vas?
V letu 2020 smo za program naravovarstveni tehnik/ca na Cesti v mestni log pridobili novo nizkoenergijsko leseno zgradbo, EkoHišo BIC Ljubljana, v kateri poteka večji del strokovnega izobraževanja. Naši dijaki pa pridobivajo znanje tudi na terenu in pri zunanjih delodajalcih.
Ali se za v programih Živilske šole izvaja Erasmus+ mobilnost?
V šolskih letih 2010 do 2021 se je mobilnost dijakov in učiteljev poleg obiska Francije razširila še na druge evropske države, tako da v projekt Erasmus+ vključujemo že vse programe Živilske šole BIC Ljubljana. Tako se je razvilo sodelovanje s šolskim centrom WinNova na Finskem v mestu Pori. Izvajamo novo mobilnost v španskem mestu Torre del Mar, kjer smo za dijake našli možnost pridobivanja izkušenj v nasadu in obratu za izvoz avokada in tropskega sadja. Mobilnost izvajamo tudi v Nemčijo, Hrvaško, Estonijo, Malto in Portugalsko. V š.l. 2021/2022 načrtujemo vzpostavitev partnerstva na Irskem.
Strokovne ekskurzije.
Dijaki se udeležijo enodnevnih in dvodnevnih strokovnih ekskurzij po Sloveniji (Primorska – proizvodnja živil kot npr. predelava oljk v olje, pršutarna, pridelava vina, Prekmurje proizvodnj živil – kot npr. vzgoja paradižnika, predelava mleka, vina, bučnega olja,) in tujini Avstrija(čokolada), Madžarska (gastronomija in prehrana), Italija (izdelava tradicionalnih živil – npr parmezan in balzamični kis, parmska šunka, rižarna).
Ali je za dijake v šoli organizirana malica?
Da, za šolsko prehrano je odlično poskrbljeno saj ima šola lastno kuhinjo kjer imajo dijaki vsak dan možnost izbire med tremi toplimi jedmi in pestro izbiro hladne malice. Vedno je eden od toplih obrokov brezmesni. Poskrbljeno je za zdrave, polnovredne in hranilne obroke. Dijaki se na šolsko prehrano prijavijo z izpolnitvijo posebnega obrazca, ki ga je potrebno oddati v šolski svetovalni službi. V primeru odsotnosti dijaka pa je tudi možnost odjave od posameznega obroka.
Športna vzgoja, status športnika in športna tekmovanja?
Ure športne vzgoje potekajo v telovadnici, ki s tremi vadbenimi enotami omogoča pester izbor športnih vsebin, kot so splošna telesna priprava, atletika, športne igre: odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, badminton …
Dijakom, ki se intenzivneje ukvarjajo s športom, je omogočena pridobitev statusa perspektivnega in vrhunskega športnika, kar omogoča dijakom lažje usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, kakor tudi udeleževanje športnih tekmovanj.