Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana

PREDSTAVITEV            PROGRAMI           GALERIJA           POGOSTA VPRAŠANJA

NASLOV:

SPLETNA STRAN:

KONTAKT:

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana je šola z več kot 70-letno tradicijo, uspehi in ambicijami. Naša vizija je razvoj v smeri kvalitetne, ustvarjalne in uspešne šole. Dijakom posredujemo sodobna znanja in razvijamo samostojno, kritično mišljenje in odgovorno ravnanje, z zgledom vzgajamo za strpnost in spoštovanje, razvijamo nadarjenost, ustvarjalnost in sposobnost za umetniško izražanje. Na šoli izvajamo štiri programe: program Predšolska vzgoja, program Gimnazija in dve smeri Umetniške gimnazije – smer sodobni ples in smer gledališče in film.

Predstavitev programov

Predšolska vzgoja

Program predšolska vzgoja je zasnovan kompetenčno, sestavljen je iz različnih obveznih in izbirnih modulov, poudarek je na praktičnem usposabljanju v vrtcih, izbirnosti ter odprtemu kurikulu. V program se vpisujejo učenci, ki jih zanimajo pedagoško delo, razvoj in vzgoja otrok ter imajo izrazit socialni čut. So ustvarjalni in v osnovni šoli uspešni. Program jim nudi tudi razvoj sposobnosti na glasbenem, likovnem, plesnem in športnem področju. Program predšolska vzgoja traja 4 leta in vključuje splošnoizobraževalne predmete (slovenščina, matematika, tuji jezik, umetnost, zgodovina, geografija, sociologija, psihologija, fizika, kemija, biologija, športna vzgoja) ter pester izbor obveznih in izbirnih strokovnih modulov. Med obvezne strokovne module spadajo: veščine sporazumevanja, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju, kurikulum oddelka v vrtcu, razvoj in učenje predšolskega otroka, varno in zdravo okolje, igre za otroke, ustvarjalno izražanje, naravoslovje za otroke, družboslovje za otroke, matematika za otroke, jezikovno izražanje otrok, informativno komunikacijska tehnologija. Med izbirne module, ki jih dijaki izberejo v 4. letniku, pa spadajo likovno izražanje, glasbeno izražanje, plesno izražanje, šport za otroke in multimedije. V sklopu odprtega kurikula dijaki v 4. letniku lahko izbirajo med različnimi delavnicami za otroke npr. znakovno sporazumevanje z malčki, likovna delavnica, otrok in pes, naravoslovni projekti v vrtcu, tuji jezik za otroke … Del izobraževanja poteka v vrtcih, pri bodočih delodajalcih. Za dijake 1., 2. in 3. letnika strnjeno – en teden v vsakem letniku; dijaki 4. letnika pa opravljajo praktično usposabljanje v vrtcu predvidoma en dan v tednu skozi celo šolsko leto. Pri izbiri vrtca upoštevamo dijakove želje. Po uspešno zaključenem četrtem letniku in opravljeni poklicni maturi, ki obsega 2 splošna in 2 strokovna predmeta, dijak pridobi naziv vzgojitelj predšolskih otrok/vzgojiteljica predšolskih otrok.

Gimnazija

Gimnazijski program zagotavlja široko splošno izobrazbo, ki predstavlja skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija. Izobraževanje traja 4 leta, dijak ga zaključi z maturo. V program gimnazija se vpisujejo vedoželjni in ustvarjalni učenci, ki si želijo pridobiti široko splošno izobrazbo in nadaljevati študij na univerzi; po uspehu so odlični ali prav dobri učenci. Na naši šoli si prizadevamo ustvariti gimnazijo, ki daje kvalitetno znanje, v prijetnem vzdušju razvijamo kritičnost, ustvarjalnost ter zavest o skupnih vrednotah družbe, v kateri živimo (spoštovanje različnosti, solidarnost, pravičnost …). Program zagotavlja izbirnost, preko katere dijaki razvijajo svoje interese tako na naravoslovnem, družboslovnem in jezikovnem področju kot na kulturnem in umetniškem področju. V predmetnik Gimnazije uvajamo tudi ITS (interdisciplinarni tematski sklop), ki je namenjen povezovanju in nadgradnji znanja različnih predmetov/področij. ITS dijaki izberejo iz ponudbe šole in imajo preko tega možnost poglabljati znanje družboslovja, naravoslovja in umetnostne zgodovine. Za splošni gimnazijski program, ki ga izvajamo, je značilna temeljita in kakovostna priprava na maturo. V 4. letniku so ure za izbirne predmete namenjene pripravi na maturo in odvisne od dijakove izbire predmetov na maturi. Šola omogoča pripravo na maturo iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov. Obvezno učenje tujih jezikov: angleščina predstavlja prvi tuji jezik. Kot drugi tuji jezik dijaki izberejo nemščino, francoščino, španščino, ruščino ali italijanščino. Glede na interes se lahko oblikujejo posebne skupine z nadaljevalno nemščino za tiste dijake, ki so imeli 3 leta nemščino kot izbirni predmet v OŠ. Ob zadostnem interesu se dijaki lahko fakultativno učijo nemščino, francoščino, španščino, ruščino, kitajščino ali japonščino. Dijak zaključi gimnazijo, ko uspešno konča 4. letnik in opravi maturo, ki obsega izpite iz slovenščine, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov.

Umetniška gimnazija - smer gledališče in film

Od šolskega leta 2017/2018 izvajamo prenovljen program Umetniška gimnazija – smer gledališče in film. Dijaki spoznavajo gledališko umetnost, doživljajo umetniške izkušnje, ustvarjajo, poustvarjajo in pridobivajo teoretična znanja s področij gledališča, plesa, videa in filma. Hkrati se po gimnazijskem programu pripravljajo na maturo, ki jim omogoča nadaljevanje študija v univerzitetnih študijskih programih. Program zasleduje splošne cilje gimnazijskega programa ter specifične cilje umetniške gimnazije, ki so usmerjeni v doseganje znanj, sposobnosti, veščin in odnosov na področju gledališke in filmske umetnosti pri dijakih. To dosegamo s sodobnimi didaktičnimi pristopi, zlasti z organizacijo takih učnih situacij, ki so osredinjene na dijaka, ki spodbujajo izkustveno učenje, aktivnost, ustvarjalnost, in ki ob upoštevanju individualizacije in diferenciacije omogočajo nadgrajevanje osnovnošolskega znanja ter prepletanje teorije in prakse. Preko strokovnih predmetov in delavnic (zgodovina in teorija gledališča in filma; igra in govor, impro, gib, zvok in glasba, vizualna delavnica; snemanje in montaža, scenarij in režija, filmski zvok, nastopanje pred kamero, posebne avdiovizualne tehnike in elementi) dijaki usvajajo veščine telesnega in govornega izražanja, pridobivajo temeljna teoretična in praktična znanja s področja scenskih umetnosti in novih medijev, zlasti s področij gledališča in filma ter spoznavajo svetovno in slovensko zgodovino in teorijo dramske umetnosti, gledališča in filma in krepijo odnos do tovrstne umetnostne dediščine. Kot drugi tuji jezik se dijaki umetniške gimnazije lahko učijo nemščino, francoščino, španščino, ruščino ali italijanščino. Program umetniške gimnazije je zahteven, zato je smiselno, da se vpišejo vedoželjni in vztrajni učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom.

Umetniška gimnazija - plesna smer; modul B: sodobni ples

S šolskim letom 1999/2000 je bil v Sloveniji prvič uveden program umetniška gimnazija, smer sodobni ples, ki ga od takrat edini izvajamo na naši šoli. Program umetniška gimnazija je zahteven, zato je smiselno, da se vpišejo vedoželjni in vztrajni učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom. Pred vpisom je potrebno opraviti preizkus plesne nadarjenosti, prijavi za vpis pa predložiti zdravniško potrdilo. Pouk je deljen na teoretični in praktični del. Strokovni predmeti – sodobne plesne tehnike, ustvarjalna delavnica, balet, uporabna anatomija, glasba, zgodovina plesa in odrske umetnosti – so pomemben del strokovnega izobraževanja bodočega umetnika. Znanja, ki jih dijaki pridobijo v štirih letih, jim pomagajo razvijati lastni jaz pri oblikovanju plesnega izraza. Delo, ki je praktične in teoretične narave, poteka kontinuirano vsa štiri leta. Plesne tehnike se izmenjujejo, dopolnjujejo in stopnjujejo po težavnosti vsako leto izobraževanja v programu. Dijaki razvijajo nadarjenost za ples in pridobivajo široko paleto znanj s poudarkom na razvoju individualnih kvalitet. Smer sodobni ples vpliva na razvoj pozitivne samopodobe dijaka skozi spoznavanje, sprejemanje in izražanje njegovih potencialov ter posledično odseva kritičen in konstruktiven odnos do okolice in družbe. Dijaki umetniške gimnazije se kot drugi tuji jezik učijo nemščino, francoščino, španščino, ruščino ali italijanščino. Izbor tujega jezika je odvisen od prijav. Program zaključijo z maturo, ki jim omogoča nadaljevanje študija v univerzitetnih študijskih programih. Preizkus plesne nadarjenosti obsega: • plesno vajo, ki jo vodi plesni pedagog in je namenjena oceni osnovnega plesno-tehničnega predznanja; • predstavitev kratke kompozicije ali koreografije brez glasbene spremljave, ki jo pripravijo kandidati sami; traja približno 2 minuti, z njo se preverja sposobnost interpretacije; • krajšo improvizacijo, ki jo kandidati pripravijo po navodilih komisije; z njo se ugotavlja stopnja lastne ustvarjalnosti.

Pogosta vprašanja

Koliko oddelkov boste razpisali za prihodnje leto, kakšna bo omejitev?

Za šolsko leto 2021/2022 bomo razpisali: – Predšolska vzgoja – 4 oddelki – Gimnazija – 1 oddelek – Umetniška gimnazija – smer gledališče in film – 3 oddelka – Umetniška gimnazija – plesna smer: sodobni ples – 1 oddelek Kakšna bo omejitev se še ne ve, saj točke določa uspeh prijavljenih kandidatov v 7., 8., in 9. razredu, ocen 9. razreda še ni, saj se pouk še ni končal. Lansko leto so bile za vpis v 1. krogu potrebne točke: – Predšolska vzgoja: 121 – Gimnazija: 143 – Umetniška gimnazija – smer gledališče in film: 153 – Umetniška gimnazija – plesna smer: sodobni ples: 145

Ali je za vpis na predšolsko vzgojo potrebno igrati kakšen inštrument, imeti glasbeno predznanje? Ali moramo inštrument (denimo klavir) kupiti?

Ne. Dijaki se vsa 4 leta učijo inštrument v šoli (klavir ali kitaro), začne se od začetka, pri tistih, ki že imajo glasbeno predznanje, se učitelji inštrumenta temu prilagodijo. Tudi nakup inštrumenta ni potreben, dijaki lahko v šoli vadijo na šolskih inštrumentih. Večina dijakov si sicer tekom izobraževanja individualno kupi inštrument (npr. klaviaturo, sintetizator) za vadbo. Zaradi poudarka na glasbi, na glasbenem izražanju, je vsekakor priporočljivo, da imajo bodoči dijaki glasbeni posluh, to lahko preverijo na informativnem dnevu, ko imamo neobvezen preizkus glasbenega posluha. V 3. letniku se doda še en inštrument – flavta.

Ali je za vpis na umetniško gimnazijo - smer gledališče in film potrebno narediti sprejemni izpit, opraviti preizkus nadarjenosti?

Ne, za vpis ni potrebno opraviti preizkusa nadarjenosti, je pa zaradi specifičnosti programa priporočljivo, da se vpisujejo kandidati, ki imajo željo in so pripravljeni nastopati, so odprti, komunikativni …

Ali je za vpis na umetniško gimnazijo – plesna smer: sodobni ples potrebno narediti sprejemni izpit oz. preizkus nadarjenosti?

Da. Preizkus plesne nadarjenosti bo potekal v mesecu marcu 2021, nanj se morate prijaviti (prijavnica je objavljena tudi na naši spletni strani www.svsgugl.si). Preizkus nadarjenosti za ples obsega: •Plesno vajo, ki jo vodi plesni pedagog in je namenjena ocenitvi osnovnega plesno-tehničnega predznanja. •Predstavitev kratke kompozicije ali koreografije brez glasbene spremljave, ki jo pripravijo kandidati sami. Traja naj približno 2 minuti. Z njo se preverja sposobnost interpretacije. •Krajšo improvizacijo, ki jo kandidati pripravijo po navodilih komisije. Z njo se ugotavlja stopnja lastne ustvarjalnosti. K prijavi za vpis v 1. letnik morate predložiti tudi zdravniško potrdilo, s katerim dokazujete, da ni ovir za šolanje po tem programu.

Kakšna je razlika med gimnazijo in umetniško gimnazijo?

Tudi umetniška gimnazija je v svojem bistvu gimnazijski program, ki pa ima za razliko od splošne gimnazije še strokovne (umetniške) predmete. Na smeri gledališče in film so ti predmeti usmerjeni v nastopanje, govor, improvizacijo, zgodovino in teorijo gledališča in filma, gledališke in filmske delavnice; na sodobnem plesu pa so ti predmeti usmerjeni v sodobni ples in balet. Na račun strokovnih predmetov je v predmetniku umetniške gimnazije manj naravoslovja in manj ur nekaterih drugih predmetov (2. tuji jezik, geografija …). Predlagamo, da si pogledate predmetnik.

Kakšen naziv imaš ko zaključiš umetniško gimnazijo?

Umetniška gimnazija je v svojem bistvu gimnazijski program in se zaključi enako kot splošna gimnazija, torej s splošno maturo, ki dijaku omogoča vpis na vse univerzitetne in visokošolske študijske programe. Ne dobiš posebnega naziva.

Ali si po zaključku programa predšolska vzgoja vzgojiteljica/vzgojitelj v vrtcu?

Ne. Program predšolska vzgoja se zaključi s poklicno maturo, ob zaključku si pridobiš naziv vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok, delovno mesto, ki temu nazivu pripada, pa je vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Če želiš delati v vrtcu na delovnem mestu vzgojitelja/vzgojiteljice predšolskih otrok, moraš svoje izobraževanje nadaljevati na visokošolskem strokovnem študijskem programu predšolska vzgoja.

Kam se lahko vpišeš z opravljeno poklicno maturo?

Z opravljeno poklicno maturo (program predšolska vzgoja) lahko svoje izobraževanje nadaljuješ v visokošolskih strokovnih študijskih programih. Z opravljenim t.i. petim predmetom, tj. dodatnim predmetom splošne mature, pa tudi na določene (veliko) univerzitetne študijske programe. Peti predmet lahko opravljaš na šoli v 4. letniku.

Kaj pa praktično usposabljanje v vrtcu v programu Predšolska vzgoja? Kako to poteka? Kdo določi vrtce? Se moramo sami dogovoriti z vrtcem …

V prvem, drugem in v tretjem letniku so v vrtcu po en teden (35 ur), v četrtem letniku pa od septembra do aprila vsak teden en dan (v zadnjih letih je to petek). Del ur praktičnega usposabljanja opravijo tudi z aktivno udeležbo na dogodkih, namenjenim otrokom (glasbene, plesne, lutkovne predstave za otroke, priprava in izvedba ustvarjalnih delavnic …). Dijaki in dijakinje opravljajo praktično usposabljanje v vrtcu, ki ga izberejo sami, najpogosteje ga opravljajo v bližini svojega doma. Dijaki in dijakinje dobijo pred začetkom praktičnega usposabljanja vsa potrebna navodila, v času usposabljanja pa jih pri delu vodi mentorica oziroma mentor (vzgojiteljice, vzgojitelj) v vrtcu. V času praktičnega usposabljanja vodijo tudi dnevnik, v katerem po navodilih organizatorka praktičnega usposabljanja zapisujejo svoje izkušnje.

Kako je s pridobitvijo različnih statusov?

Dijak lahko pridobi vse statuse skladno s Pravilnikom o prilagoditvah šolskih obveznosti. Za več informacij se dijaki obrnejo na svetovalno službo (Jana Hafner in Bernarda Nemec).