Gimnazija Novo mesto

PREDSTAVITEV            PROGRAMI           GALERIJA           POGOSTA VPRAŠANJA

NASLOV:

SPLETNA STRAN:

KONTAKT:

Sodobna šola zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi

Gimnazija Novo mesto ima kot ena najstarejših šol na Slovenskem bogato tradicijo splošnoizobraževalne ustanove, ki pripravlja srednješolce na nadaljnji študij.

Gimnazijski program v splošnih in športnem oddelku ter program klasične gimnazije, ki ju izvajamo na Gimnaziji Novo mesto, sta namenjena vsem, ki si želijo pridobiti uravnoteženo splošno izobrazbo, končati šolanje s splošno maturo in nadaljevati študij na želeni fakulteti.

Poleg tega bomo na Gimnaziji Novo mesto v letu 2021/22 pričeli izvajati program mednarodne mature (IB DP), ki je mednarodno priznan zaključek srednješolskega izobraževanja. Opravljena mednarodna matura dijakom omogoča študij na vseh univerzah v Sloveniji in na večini univerz po svetu.

Skrb za kakovost vzgojno-izobraževalnega dela in za napredek vsakega posameznika, sledenje novostim in posodabljanje programov ter pestra ponudba izvenšolskih dejavnosti ustvarjajo pogoje za dobre medsebojne odnose in uspešnost vseh dijakov.

Človečnost, strokovnost, odgovornost in sodelovanje so načela, na katerih gradimo ustvarjalno in prijazno okolje, ki posamezniku nudi možnosti za vsestranski osebnostni razvoj.

Predstavitev programov

Gimnazija

Osnovna značilnost programa gimnazija je uravnoteženo zastopanost tako naravoslovnih kot družboslovnih predmetov in učenje tujih jezikov.

Na Gimnaziji Novo mesto imamo zelo pestro izbiro tujih jezikov. Dijaki se kot prvi tuji jezik učijo angleščino, za obvezni drugi tuji jezik pa lahko izbirajo med nemščino, francoščino in španščino.

Pouk splošnih predmetov (matematike, slovenščine, tujih jezikov, zgodovine, geografije, psihologije, sociologije, filozofije, likovne umetnosti, glasbe in drugih) poteka v sodobno opremljenih učilnicah, kjer lahko profesorji in dijaki za zanimivejši pouk uporabljajo računalnike, tablice in interaktivne table.

Pri naravoslovnih predmetih je del ur namenjen eksperimentalnemu in raziskovalnemu delu, zato se dijaki delijo na manjše skupine in v sodobno opremljenih laboratorijih samostojno izvajajo biološke, kemijske ali fizikalne poskuse.

Predmetnik je za vse dijake prvega, drugega in tretjega letnika splošne gimnazije enoten; v četrtem letniku pa se dijaki bolj posvetijo tistim predmetom, ki jih bodo imeli na maturi. Poleg obveznih predmetov slovenščine, matematike in tujega jezika si vsak dijak izbere še dva izbirna predmeta. Maturanti naše gimnazije lahko izbirajo med vsemi predmeti iz predmetnika. Na voljo imajo nemščino, francoščino, španščino, latinščino, zgodovino, geografijo, psihologijo, sociologijo, biologijo, kemijo in fiziko.

Sestavni del pouka v drugem in tretjem letniku so tudi ITS (interdisciplinarni tematski sklopi). Umeščeni so v predmetnik splošnega programa gimnazije v obsegu 105 ur, te ure so predvidene za izbirne predmete. Trenutno imamo pripravljene načrte za 12 različnih ITS-ov, v katerih je poudarek na prepoznavanju družbenih, okoljskih, gospodarskih in osebnih izzivov ter njihovem reševanju v smeri iskanja trajnostnih rešitev. Znotraj ITS-ov prednostno razvijamo kompetenco podjetnosti in prožne oblike učenja, zlasti tiste, ki omogočajo sistematično vpeljevanje in razvijanje medpredmetnih in kroskurikularnih povezav s poudarkom na aktivni vlogi dijakov.

Poleg tega se v okviru obveznih izbirnih vsebin dijaki letno udeležijo dveh športnih dni, naravoslovnega dne, si ogledajo nekaj filmskih in gledaliških predstav v okviru gledaliških popotovanj in filmskega abonmaja, sodelujejo pri pevskem zboru, se ukvarjajo s prostovoljnim delom, raziskujejo, so aktivni v številnih krožkih, ki delujejo na šoli, ali pa se podajo na eno- ali večdnevne tematske ekskurzije po Sloveniji in Evropi.

Dijaki programa splošne gimnazije lahko s svojim širokim znanjem nadaljujejo študij na katerikoli fakulteti v Sloveniji in tudi v tujini.

Klasična gimnazija

Klasična gimnazija je program splošne gimnazije z razširjeno ponudbo splošnoizobraževalnih predmetov.

Osrednji predmet, okoli katerega se ostali povezujejo v smiselno celoto, je latinščina. Poleg tega imata dva humanistična predmeta – zgodovina in filozofija – s povečanim številom ur tu vidnejšo vlogo kot v splošni gimnaziji. Manjše število ur naravoslovnih predmetov v obveznem delu predmetnika klasične gimnazije lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu programa 3. in 4. letnika.

Klasična gimnazija je namenjena:
• vsem, ki jih zanimajo tuji jeziki, slovenščina in splošno jezikoslovje,
• vsem, ki si želijo pridobiti široko humanistično znanje ter jih zanimajo zgodovina, umetnostna zgodovina, filozofija, mitologija …,
• klasična gimnazija je odlična priprava za vse študije, predvsem humanistično–družboslovne, še posebej za študij vseh jezikov, jezikoslovja, zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, filozofije ter prava.
Cilji
• V dijakih vzbuja živo zanimanje za antiko in njeno usmerjenost v človeka ter zavzetost za svobodo misli.
• Razvija kritično mišljenje in presojanje.
• S tem poudarjeno razvija razumevanje soodvisnosti znanj z različnih področij in obdobij ter zavest o interdisciplinarni kompleksnosti sveta in nedeljivi povezanosti sedanjosti s preteklostjo. Tako spodbuja tudi strpnost do drugačnosti in zavest o pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru.

Klasični dnevi, izmenjave in ekskurzije
Poleg rednega pouka dijakom klasične gimnazije ponujamo v vsakem letniku en klasični dan, v katerem antične teme spoznavajo na drugačne načine. Program klasične gimnazije povezuje zgodovino, slovenščino, latinščino in umetnostno zgodovino, tako da določene teme dijaki spoznajo znotraj timskih ur.

V prvem letniku poteka izmenjava s klasično gimnazijo iz Škofje Loke. V drugem in tretjem letniku se klasiki udeležijo srečanja slovenskih klasičnih gimnazij. Poleg tradicionalne ekskurzije v Rim se klasiki lahko udeležujejo tudi arheološkega tabora (Provansa, Toskana, …) in ostalih ekskurzij. Sodelujejo na prireditvah, bralnih tekmovanjih in tekmovanju iz znanja latinskega jezika.

Gimnazija v športnem oddelku

Poleg splošnega gimnazijskega programa vpisujemo tudi en športni oddelek. Predmetnik vsebuje vse temeljne zahteve gimnazijskega predmetnika, le da imajo dijaki povečano število ur športne vzgoje. Program športnega oddelka je namenjen športnikom, da lahko obvladajo gimnazijski program z več samodiscipline in s samostojnim učenjem, saj zaradi tekmovanj in priprav veliko izostajajo. Rezultati kažejo, da športniki po učnem uspehu ne zaostajajo za ostalimi gimnazijci, lahko pa se pohvalijo z boljšimi dosežki na športnih tekmovanjih.
Cilji
V 1. in 2. letniku je cilj izboljšati splošne motorične sposobnosti in pridobiti znanja tudi drugih športnih panog. V 3. in 4. letniku dijaki individualno trenirajo športne panoge. Z opravljeno maturo lahko nadaljujejo študij v vseh študijskih smereh univerzitetnega ali visokošolskega izobraževanja.

Posebnosti oddelka
• 18–22 dijakov v oddelku pripomore k pristnejšemu stiku in kakovostnejšemu pedagoškemu delu.
• Vsa preverjanja in ocenjevanja znanja so načrtovana in dogovorjena po ocenjevalnih obdobjih.
• Ure individualnega dela so namenjene dodatni razlagi, preverjanju in ocenjevanju znanja.
• Enkrat letno organiziramo šolo v naravi, kjer se dijaki srečajo s športnimi panogami, ki niso uvrščene v redni program pouka.
• Za usklajevanje dela med učiteljskim zborom in dijaki skrbi pedagoški koordinator, za povezavo s športnimi klubi in trenerji pa športni koordinator.

Maturitetni tečaj

Maturitetni tečaj je reden izobraževalni program, ki je namenjen kandidatom, ki so končali 4-letni strokovni program s poklicno maturo, 3-letni program z zaključnim izpitom, 3. letnik gimnazije z enoletnim premorom, četrti letnik programa Waldorfske gimnazije ali osnovnošolsko izobraževanje in hkrati opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije.

Izobraževanje traja eno leto (29 tednov), pouk se prične v začetku oktobra in traja do konca maja. Pouk poteka v dopoldanskem času. Prisotnost pri pouku je obvezna. Kandidat ima po vpisu status dijaka. V maturitetnem tečaju se lahko dijak redno izobražuje samo enkrat.

Dijak se lahko redno izobražuje v programu maturitetni tečaj le, če pred tem (v predhodnem izobraževanju) še ni ponavljal ali prestopil v drug izobraževalni program brez napredovanja.

Predmetnik programa maturitetni tečaj obsega 5 predmetov. Trije predmeti so obvezni (slovenščina, matematika in tuji jezik), dva predmeta sta izbirna (izbirate lahko med predmeti psihologija, geografija, zgodovina, sociologija in kemija).

K splošni maturi lahko pristopijo tisti kandidati, ki uspešno zaključijo izobraževanje po programu maturitetni tečaj, kar pomeni, da so pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih in so opravili obveznosti (pouk, vaje, seminarske naloge), določene s programom in predmetnimi izpitnimi katalogi.

Mednarodna matura

Program mednarodne mature (IB DP) je mednarodno priznan zaključek srednješolskega izobraževanja, ki traja 2 leti (naš 3. in 4. letnik gimnazije). Izobraževanje vodi in usmerja IBO – International Baccalaureate Organization, ugledna mednarodna izobraževalna organizacija s sedežem v švicarski Ženevi. Začetki izvajanja programa mednarodne mature segajo v leto 1968, danes pa po tem programu izobražujejo na skoraj 3500 srednjih šolah v 157 državah sveta. Izobraževanje (razen pri materinščini) poteka v angleškem jeziku. Maturitetni izpiti potekajo v angleščini, za njihovo izvajanje in ocenjevanje pa skrbijo v IBO izpitnem centru v Cardiffu v Veliki Britaniji. Opravljena mednarodna matura omogoča študij na večini univerz po svetu. Koristi programa mednarodne mature so edinstvena izobrazba, ki dijake spodbuja h kritičnemu razmišljanju in usmerjanju lastnega učenja, sodobno, raznoliko, poglobljeno in kakovostno znanje, ki poleg akademske odličnosti spodbuja celovit razvoj osebnosti, saj oblikuje proaktivne, skrbne in pozitivno misleče mlade ljudi za svet prihodnosti, diplomanti mednarodne mature imajo razvit občutek odgovornosti za sočloveka in planet, na katerem živijo, poleg tega pa diplomante mednarodne mature odlikuje sposobnost prilagajanja v hitro spreminjajočem se globaliziranem svetu. Opravljena mednarodna matura danes v svetu predstavlja uveljavljen in cenjen standard kakovostnega celostnega izobraževanja.

Galerija

Pogosta vprašanja

Ali imate na vaši šoli omejitev vpisa?

Omejitve vpisa v program splošne gimnazije nimamo, saj vsako leto razpisujemo 5 oddelkov (140 mest), kar je dovolj za vse, ki se želijo vpisati k nam. Tudi za vpis v športni in klasični oddelek zadnja leta nismo imeli omejitve opisa.

Ali si lahko izberem prijatelja, s katerim bi želel biti v razredu?

Ja, seveda. Na vpisu v 1. letnik (v juniju) lahko izrazite željo, s kom bi želeli biti v razredu, in če se le da, vas damo v isti razred. Seveda moramo pri oblikovanju razredov upoštevati določene kriterije, kot so drugi tuji jezik, skupine za športno vzgojo …

Katere izbirne predmete si lahko izberem na maturi?

Na maturi si poleg obveznih izbirnih predmetov (slovenščina, tuji jezik, matematika) izberete dva predmeta, glede na svoje želje in interese. To sta katerakoli predmeta iz predmetnika programa, po katerem se šolate. Seveda boste imeli v četrtem letniku za izbirne predmete tudi ustrezno pripravo na maturo.

Kakšne rezultate dosegajo vaši dijaki na maturi?

Naši dijaki so na maturi izredno uspešni. Vedno imajo povprečno število točk višje od slovenskega povprečja, v spomladanskem roku pa maturo opravi med 98 in 99 % dijakov.

V katere študijske programe se vpisujejo dijaki vaše gimnazije?

Naši dijaki se vpisujejo na vse smeri v različne programe, največ pa v naravoslovne. Smo zares splošna gimnazija in dijakom dajemo kakovostno znanje na vseh področjih. Poleg tega dijaki vsako leto poročajo, da na fakultetah izstopajo po znanju in so med najboljšimi študenti v generaciji.

Po čem se klasična gimnazija razlikuje od splošne?

Program klasična gimnazija je namenjen dijakom, ki so nekoliko bolj družboslovno usmerjeni, saj je več poudarka na jezikih, osrednji predmet je latinščina, ki poteka štiri leta. Poleg tega je nekoliko več zgodovine in manj naravoslovja, saj boste imeli naravoslovne predmete (kemijo, biologijo in fiziko) le dve leti.